Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske (DGNSP), ki v goriški regiji deluje že 72 let, je pomemben prostor gluhih in naglušnih oseb v 13 občinah Goriške. Pogovarjali smo se z Mojca Komel, sekretarko društva, ki je predstavila številne dejavnosti, s katerimi bogatijo lokalno skupnost in povezujejo. “Za nekatere starejše člane društva je tu edini kraj, kjer se lahko pogovarjajo v znakovnem jeziku. To je njihov drugi dom,” ob tem poudarja. Drugače pa je pri mladih – ti se danes težje spoznajo z znakovnim jezikom.

Razumevanje sveta gluhih in naglušnih

Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske (DGNSP) s približno 300 člani ponuja širok spekter socialnih, kulturnih in izobraževalnih programov, s posebnim poudarkom na usposabljanjih za aktivno življenje in preprečevanju socialne izključenosti, spodbujanju vseživljenjskega učenja in zagotavljanju kakovostne komunikacije med člani in širšo skupnostjo. Člani društva so aktivni tudi na področju športa in rekreacije ter pri ozaveščanju širše javnosti, od otrok do starejših, o gluhoti in naglušnosti.

Povezovanje z drugimi organizacijami v regiji

Ena od ključnih aktivnosti DGNSP je sodelovanje z različnimi nevladnimi organizacijami in izobraževalnimi ustanovami ter sodelovanje pri ustvarjanju vsebin za delavnice in predavanja, ki so prilagojene potrebam gluhih in naglušnih oseb.  “Prav pri vpeljevanju novih vsebin precej sodelujemo z drugimi organizacijami, skupaj razvijamo ideje in vsebine, saj lahko na ta način članom ponudimo vedno aktualne tematike,” poudarja Mojca Komel. 

Gledališka predstava v znakovnem jeziku

Društvo je močno vključeno tudi v kulturne in izobraževalne projekte. Vsako leto sodelujejo tako na Tednih vseživljenjskega učenja v Novi Gorici, kjer ponujajo osnovne tečaje znakovnega jezika, kot tudi na Paradi učenja. Že na prvi Paradi učenja leta 2013 so uprizorili medgeneracijsko gledališko predstavo v znakovnem jeziku. V društvu je namreč že dlje časa aktivna tudi gledališka skupina.

Poleg tega so vsako leto aktivni na Dnevih svetovanja za znanje in na Stojnicah znanja. V letu 2024 so problematiko gluhote in naglušnosti predstavili tudi na 2. Strateškem svetu za svetovalno delo v izobraževanju odraslih Goriške regije.

Redno sodelujejo s številnimi organizacijami, kot so Zavod GOST, Goriški muzej in drugi kulturni centri, s katerimi prilagajajo vsebine za gluhe in naglušne. Pripravljajo predstavitvene video spote in vodiče v znakovnem jeziku, sodelovali so pri pripravi zeliščne učne poti, prilagojene gluhim. “Letos bomo sodelovali pri opremljanju predstavitvenega filma taktilne galerije, ki jo pripravlja Goriški muzej, z znakovnim jezikom.”

Drugačen pogled na svet

Mojca poudari, da je za konstruktivno sodelovanje z okoljem pomembno, da slednje razume svet in kulturo gluhih in naglušnih, ki ju oblikuje predvsem njihov jezik. “Gluhi imajo svojo kulturo in svoj pogled na svet. Ne čutijo se odmaknjene ali stigmatizirane, ko preživljajo čas skupaj v društvu.” To velja še posebej za starejše člane, ki uporabljajo znakovni jezik, saj so prav oni najbolj aktivni v društvu. “Tu je zanje edini kraj, kjer se lahko pogovarjajo v znakovnem jeziku. To je njihov drugi dom.”

Digitalna komunikacijska orodja so spremenila svet in načine druženja

Danes se mladi, ki so rojeni v slišečem svetu, težje spoznajo z znakovnim jezikom. Z vključevanjem v redni izobraževalni sistem so se spremenile tudi možnosti za učenje znakovnega jezika. Tako gluhi in naglušni mladi nimajo več veliko priložnosti, da se med seboj spoznavajo in se družijo v živo.

Komunikacijska tehnologija igra ključno vlogo pri povezovanju gluhih in naglušnih. Mladi, ki so odrasli v digitalnem svetu, pogosto uporabljajo video klice in spletne platforme za komunikacijo, tudi v mednarodnem znakovnem jeziku. To jim omogoča širšo povezanost, a hkrati manj obiskujejo društvo, saj se večina interakcij dogaja prek spleta. Podobno kot v splošni populaciji se je osebno druženje zmanjšalo, vendar, kot poudarja sekretarka društva, tehnologija gluhim prinaša ogromno priložnosti. Starejši člani, ki so odraščali brez sodobnih tehnologij, še vedno cenijo osebne stike in redno obiskujejo društvo, kjer se počutijo varne in povezane. Kljub temu priznavajo, da jim video klici omogočajo stik s sovrstniki iz oddaljenih krajev, kar je še posebej dragoceno za tiste, ki živijo v bolj odmaknjenih regijah.

Pomen pravočasnega ukrepanja za preprečevanje izključevanja iz družbe

“Zdravstvene težave, kot je izguba sluha, pogosto vodijo v osamljenost, še posebej pri starejših,” pravi Mojca Komel. Starejše generacije pogosto ne uporabljajo tehnologije, prilagajanje na slušne aparate pa tudi ni najlažji proces, kar pomeni, da je zanje še težje ohranjati aktivno udeležbo v širši skupnosti. Pomembno pa je tudi poudariti, da številne raziskave nakazujejo, da lahko izguba sluha pri starejših privede do zmanjšanja kognitivnih sposobnosti ter poveča možnosti za demenco.

Prav zato zadnja leta društvo v okviru različnih aktivnosti in projektov ozavešča o pomenu uporabe pametnih telefonov in drugih tehnoloških pripomočkov za premagovanje vsakodnevnih izzivov ter večjo samostojnost  v družbi.

Izguba sluha je navzven nevidna invalidnost. Osebe, ki se s tem spopadajo imajo oteženo eno od ključnih človekovih potreb – potrebo po komunikaciji in vključenosti. Mnogokrat se  ne zavedamo, s katerimi težavami se te osebe srečujejo v vsakdanjem življenju. Veliko stvari, ki so nam samoumevne, njim niso. “Z osebo, ki izgubi sluh, moramo biti zelo potrpežljivi,” zaključi sekretarka društva.                                                                              

Na društvu se srečujejo z najrazličnejšimi zgodbami – od veselih do žalostnih. Tiste najlepše skušajo člani društva vsako leto zabeležiti v glasilu “Tihi utrinki”[1], ki ga Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske izdaja že 17 let. Tako želijo članom in prebivalcem celotne regije približati njihov svet vseživljenjskega učenja in številnih možnosti.

[1] Glasilo lahko naročite na sedežu društva

Članek je nastal v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center Slovenije ter sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).

Zgodba Mateja Čevnika je navdihujoča zgodba 21-letnika z jasnim ciljem.

V tretjem letniku gimnazije se je zaradi težav z matematiko odločil, da svoje šolanje nadaljuje v programu za izobraževanje odraslih.

Matej si je od nekdaj želel študirati angleščino. Svoj cilj je lahko dosegel tudi s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom iz angleščine. Zato se je sredi tretjega letnika gimnazije, ko je ugotovil, da lahko doseže svoj cilj tudi po drugi poti, odločil za pogumen korak.

Poglejte si njegovo zgodbo:

»Dosegel sem svoj cilj. Zdaj se lahko izobražujem v stvari, ki me zanima, v kateri sem dober. Lahko pustim matematiko in fiziko pri miru. In lahko samo uživam v izobraževanju.«

(Video: Katja Lenart)

Video je nastal v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center Slovenije ter sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).